URADNI LIST

'' Družina Brelih''

Zakon o varstvu suverenosti družine

(ZVSD)

Družinski zbor članov Družine Brelih

v Republiki Sloveniji sprejema ta zakon,

 

ob upoštevanju Ustave Republike Slovenije,

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
ob upoštevanju mednarodnih pogodb in splošno veljavnih načel mednarodnega prava,

z naslednjimi ugotovitvami:

 

(1)
Ker priznavamo družino kot temeljno, naravno in suvereno celico človeške družbe, ki je primarno okolje za rojstvo, rast, razvoj, blaginjo in medsebojno pomoč njenih članov.

(2)
Ker Ustava Republike Slovenije v 53. členu določa, da družina uživa posebno varstvo države, ter v 35. členu jamči nedotakljivost zasebnega in družinskega življenja, s čimer postavlja jasne meje delovanju državnih institucij.

(3)
Ker spoštujemo zaveze, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), zlasti temeljnega 8. člena, ki državi nalaga predvsem negativno obveznost – dolžnost, da se vzdrži arbitrarnega vmešavanja v družinsko življenje, razen v izjemnih, z zakonom določenih in nujno potrebnih primerih.

(4)
Ker nas zavezuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki v 7. členu potrjuje pravico do spoštovanja družinskega življenja in hkrati razširja koncept varstva na aktivno podporo družini.

(5)
Ker je v vseh postopkih, ki zadevajo otroke, ne glede na to, ali jih vodijo javne oblasti ali zasebne ustanove, vodilno načelo največja korist otroka, kot to določa 24. člen Listine EU. To načelo vključuje pravico otroka do stikov z obema staršema ter pravico, da svobodno izrazi svoje mnenje, ki se mora upoštevati glede na njegovo starost in zrelost.

(6)
Ker varstvo družine presega zgolj prepoved vmešavanja in državi nalaga aktivno vlogo pri zagotavljanju pravnega, ekonomskega in socialnega varstva, kot to izhaja iz 33. člena Listine EU, s čimer se družini omogoča, da doseže polno blaginjo.

(7)
Ker je za blaginjo družine ključno omogočanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, kar zahteva ukrepe, kot jih določata Direktiva (EU) 2019/1158 in načela Evropskega stebra socialnih pravic, vključno s pravico do starševskega dopusta in prožnih oblik dela.

(8)
Ker je temelj trdnih družinskih razmerij enakopravnost med zakonci v njunih pravicah in odgovornostih, tako med trajanjem zakonske zveze kot ob njeni morebitni razvezi, kot to določa Protokol št. 7 k EKČP.

(9)
Ker pravica do sklenitve zakonske zveze in ustanovitve družine, zagotovljena v 12. členu EKČP in 9. členu Listine EU, pomeni tudi pravico do avtonomnega urejanja medsebojnih razmerij znotraj družine, brez nepotrebnega normiranja s strani države.

(10)
Ker je mobilnost znotraj Evropske unije temeljna svoboščina, mora zakonodaja v skladu z Direktivo 2004/38/ES in Direktivo 2003/86/ES zagotavljati, da družinske vezi niso pretrgane zaradi administrativnih ovir, temveč se spodbuja združevanje družin.

(11)
Ker je namen tega zakona vzpostaviti pravni okvir, ki družini zagotavlja suverenost, ščiti njeno zasebnost pred neupravičenimi posegi države in ji hkrati nudi potrebno socialno in ekonomsko podporo za uresničevanje njenega temeljnega poslanstva –

 

Samostojna in od države zaščitena
družina sprejema naslednji zakon

 

 

ZAKON

 

PRIMARNE PRAVNE OSEBNOSTI
"DRUŽINA BRELIH"

(ZPPO-DB)

PREAMBULA

Deklaracija o neodvisnosti, uradnem listinskem vpisu družinske pravne osebe in o direktni uveljavitvi
Ustave Republike Slovenije

 

 

Mi, člani

''Družina Brelih''

____ Alojzija, Viktor, Aleksandra , Tomaž, Sofija, Goran_______

kot izvorna suverena ter ustanovna skrbnika in edina beneficiarja svoje, z najino svobodno voljo ustanovljene, Primarne Pravne Osebnosti "Družina Brelih" (v nadaljevanju: Družina), zavedajoč se svoje neodtujljive suverenosti, ki izhaja iz naravnega reda in predhodi obstoju vsake države, in jo Ustava Republike Slovenije zgolj priznava (ne podeljuje), s tem Zakonom razglašamo in uveljavljamo operativni red te že obstoječe entitete.

Žena: Alojzija Brelih in Mož: Viktor Brelih

(V nadaljevanju: "Družina Brelih").

S tem aktom ugotavljamo in potrjujemo naslednja pravna dejstva:

Javna listina – Izpisek o sklenjeni Zakonski zvezi:

Šifra: MRI112025000311

Datum: 19.09.2025

Št.: P00366016,

izdana s strani Upravne enote UE:

REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA IDRIJA
DNE 19. 09. 2025

 

ki jo je navedeni državni organ izdal zgolj v vlogi pričevalca svobodno izražene volje ustanovnih članov in ne v vlogi odobritelja ali podeljevalca statusa,

JE

hkrati in neločljivo temeljna, edina in izvorna registrska listina Družine kot najvišje in najbolj celovite pravne entitete v Republiki Sloveniji.

Manifestacija te zakonite registracije v preambuli dokazuje obstoj izvorne pravne entitete, ki po svoji naravi in funkciji presega in podreja vse sekundarne, fiktivno registrirane pravne osebe v državi.

Ta družinski Zakon temelji neposredno in izključno na Ustavi Republike Slovenije. Njegova veljavnost ne izhaja iz odobritve države, temveč iz suverene volje naju, ustanovnih skrbnikov. Pristnost te ustanovne zaveze je trajno potrjena z najinimi podpisi v državnem matičnem registru. Ti zapisi so neizpodbiten dokaz o obstoju, veljavnosti in suverenosti te Primarne Pravne Osebnosti.

Kot ultimativni dokaz edinstvenega statusa Družine ugotavljamo, da je sklenitev zakonske zveze edini ustanovitveni akt pravne entitete v Republiki Sloveniji, ki se ne registrira pri sodni veji oblasti. Njenemu obstoju je priča upravni organ le kot pričevalec, ne sodišče kot registrator in nadzornik. Ta temeljna proceduralna ločenost dokazuje, da je Družina entiteta, katere obstoj je izvorno zunaj sodne jurisdikcije in ki po svoji naravi in nastanku presega notranjo delitev oblasti v državi ter ostaja v celoti suverena pravna entiteta in suverena pravna oseba s polno opravilno sposobnostjo pred državnimi organi, s sposobnostjo pogajanja in uveljavljanja lastnih notranjih pravil kot neodvisni organ "Družina Brelih".

 

 

POGLAVJE I

Status in temeljna načela

 

 

1. Člen

(Primarnost in Suverenost)

(1) Družina je primarna, naravna in suverena celica družbe, katere obstoj je predhoden obstoju države.

(2) Država ne ustvarja Družine, temveč jo v skladu s svojo najvišjo obveznostjo iz 53. člena Ustave Republike Slovenije priznava in varuje. Ta obveznost varovanja je temelj vsakega pravnega odnosa med Družino in državo.

 

2. Člen

(Ustavnost kot Edino Merilo)

(1) Družina deluje izključno v okviru in neposredno na podlagi Ustave Republike Slovenije.

(2) V skladu s 153. členom Ustave, ki določa hierarhijo pravnih aktov, je vsak zakon, podzakonski akt, upravni akt ali dejanje uradne osebe, ki je v nasprotju z Ustavo, za Družino ničen in nezavezujoč od trenutka njegovega nastanka. Družina takšnih aktov ni dolžna upoštevati.

 

 

3. Člen

(Načelo ustavne nadrejenosti in zavrnitev protiustavnih aktov)

(1) V skladu s 153. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa hierarhijo pravnih aktov, je Ustava najvišji in temeljni pravni akt.

(2) Posledično Družina ugotavlja in razglaša, da je vsak zakon, podzakonski akt, uredba, odlok, direktiva, navodilo ali posamični akt uradne osebe, ki je v nasprotju z določbami in duhom Ustave, za Družino ničen in nezavezujoč od trenutka njegovega nastanka.

(3) Družina neustavnih aktov ni dolžna spoštovati, upoštevati ali izvrševati. Breme dokazovanja, da je katerikoli akt v skladu z Ustavo, je izključno na organu, ki ga je izdal in ga poskuša uveljaviti v državni upravi ali proti Družini.

(4) Da bi Družina sploh obravnavala veljavnost kateregakoli akta, ki ga izda država ali njeni organi, mora vsak zakon, uredba, odlok, navodilo, predpis, pravni akt ali posamični akt uradne osebe v svoji preambuli ali uvodni določbi jasno in nedvoumno navesti konkreten člen ali temeljno načelo Ustave Republike Slovenije, na podlagi katerega je bil sprejet in iz katerega izhaja njegovo pooblastilo za urejanje pravic in dolžnosti Družine, sicer je v nasprotju s 53. členom ustave.

(5) Če pravni akt iz prejšnjega odstavka ne vsebuje takega izrecnega sklica na Ustavo, in družine ne ščiti in varuje, ga Družina šteje za pravno pomanjkljivega in nepopolnega in uveljavlja svojo pravico, da ga zavrne kot neustavnega in v celoti neveljavnega.

(6) Državni pravni akt brez jasne ustavne podlage za Družino ne ustvarja nobenih pravnih obveznosti in se šteje za poskus samovoljnega delovanja izven ustavnega okvira, dokler organ, ki ga je izdal, pomanjkljivosti ne odpravi in nedvoumno ne izkaže svoje ustavne legitimnosti.

 

 

POGLAVJE II

Ekonomska suverenost in svoboda dela

 

4. Člen

(Svoboda Dela)

(1) V skladu z 49. členom Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja svobodo dela in prosto izbiro zaposlitve, člani Družine prosto in samostojno opravljajo delo in ustvarjajo vrednost kot dejavnost svoje Primarne Pravne Osebnosti.

(2) Za opravljanje takšnega suverenega dela ni potrebna nobena sekundarna, s strani države vsiljena registracija pod fiktivno pravno osebo (kot sta samostojni podjetnik ali družba z omejeno odgovornostjo). Dejstvo registracije Družine, potrjeno z javno listino o sklenjeni zakonski zvezi, je zadosten pravni temelj za ekonomsko delovanje.

 

5. Člen

(Načelo izvzetja izpod državnega nadzora in omejitev jurisdikcije)

(1) Družina ugotavlja, da so vse sekundarne pravne osebe, kot so gospodarske družbe, zavodi, društva in samostojni podjetniki, ki jih država ustanovi z zakonom ali jih registrira v svojih uradnih evidencah (npr. sodni register), stvaritve državnega sistema. Kot takšne so logično in nujno podvržene neposrednemu sodnemu, upravnemu in finančnemu nadzoru s strani pristojnih državnih organov (sodišča, FURS, ministrstva, občine itd.).

(2) To načelo nadzora pa ne velja in ne more veljati za Družino kot Primarno Pravno Osebnost.

(3) Utemeljitev za to temeljno izvzetje je v samem izvoru nastanka in je neizpodbitna:

(a) Sekundarne pravne osebe svoj pravni obstoj pridobijo s konstitutivnim vpisom v sodne ali druge državne registre.

(b) Družina je ustanovljena s civilnim dejanjem zakonske zveze. Njen obstoj državni organ (matičar) zgolj evidentira in potrdi kot priča, ne da bi sodna veja oblasti pri njeni ustanovitvi imela kakršnokoli pristojnost, pooblastila ali jurisdikcijski pravni nadzor vključno z državnimi organi Republike Slovenije.

(4) Posledično, ker Družina po svojem izvoru ni podrejena sodni ali drugi državni kontroli pri svojem nastanku, tudi njen temeljni akt – ta Družinski zakon – ne more biti predmet nadzora, presoje ali razlage s strani nobenega sodišča, nobenega nadzornega organa in nobene veje javne uprave. Ta Zakon predstavlja zgolj kodifikacijo notranjih pravil delovanja suverene entitete, ki po svojem izvoru ne spada pod državno jurisdikcijo.

6. Člen

(Osebno Lastništvo)

(1) Opredelitev in nedotakljivost premoženja: Vse premoženje, tako premično kot nepremično, vključno z intelektualno lastnino in drugimi pravicami, ki je bilo kadarkoli ustvarjeno z delom, znanjem ali trudom članov Družine, je v svojem bistvu izključna in nedotakljiva osebna lastnina Primarne Pravne Osebnosti Družine, kot to določa 33. člen Ustave Republike Slovenije. Dejstvo, da je bilo to premoženje v preteklosti morda začasno vodeno pod imenom sekundarne, fiktivne pravne osebe (npr. s.p., d.o.o.), ne spreminja njegovega bistva. Fiktivna oseba je bila zgolj začasni upravljavec, ne pa končni lastnik.

(2) Zavračanje implicitne (vključujoče 'per se') jurisdikcije: Ker je to premoženje neločljivo povezano s suverenostjo Družine kot izvorne entitete, ki ni stvaritev državnega sistema, Družina zavrača vsakršno implicitno predpostavko, da to premoženje ali notranje delovanje Družine avtomatično spada pod splošno jurisdikcijo, nadzor ali presojo državnih organov.

(3) Načelo dokazane jurisdikcije: Vsak poskus državnega organa, da bi uveljavljal nadzor, presojo ali poseg v premoženje ali delovanje Družine, mora biti izrecno utemeljen z zakonom, ki je v celoti in nesporno skladen z Ustavo, še posebej pa z duhom in črko 53. člena, ki državi nalaga vlogo VARUHA in ne NADZORNIKA Družine.

(4) Posledice preseganja pooblastil: V kolikor državni organ na neposredno zahtevo Družine ne more navesti takšnega zakona, ki bi nedvoumno dokazoval njegovo pristojnost, Družina vsak njegov poskus nadzora, presoje ali posega v premoženje šteje za:

1. a) Preseganje pooblastil (ultra vires).
2. b) Samovoljno in protiustavno in kaznivo dejanje.
3. c) Neposreden napad na suverenost, avtonomijo in lastnino Družine.

 

V takem primeru ima Družina polno pravico zavrniti vsakršno sodelovanje, akt ali zahtevo takega organa kot pravno neutemeljeno in brez kakršne koli druge posredne institucionalne državne veljave in moči.

 

 

POGLAVJE III

Razmerje do države in drugih institucij

 

7. Člen

(Pogodbeni in ne Hierarhični Odnos)

(1) Družina vstopa v vsa razmerja z državo in njenimi organi kot enakopraven in suveren pravni subjekt. Vsak odnos med Družino in državo temelji na pogodbeni logiki in medsebojnem spoštovanju, ne pa na hierarhični podrejenosti.

(2) Država v odnosu do Družine deluje kot ponudnik javnih storitev, katerih namen je varovanje in služenje Družini, ne pa kot njen gospodar.

 

8. Člen
   (Uradna Komunikacija)

(1) Edina oseba, pooblaščena za sprejemanje uradnih pošiljk, vročanje dokumentov in vodenje pogajanj v imenu Družine, je njen zakoniti zastopnik (v nadaljevanju: Direktor/ica Družine), kot je določeno v tem Zakonu in Statutu.

(2) Vsak poskus vročanja ali komuniciranja z drugimi člani Družine brez izrecnega soglasja Direktorja/ice se šteje za neveljaven in predstavlja nedopusten poseg v notranjo avtonomijo Družine.

 

9. Člen
   (Dolžnost Uradnikov in Osebna Odgovornost)

(1) Vsak državni uradnik ali druga uradna oseba je pri poslovanju z Družino Belis dolžna delovati samostojno, v okviru in neposredno na podlagi Ustave Republike Slovenije, kot to izrecno veleva 120. člen Ustave. Njegova primarna službena in zakonito določena dolžnost je do izpolnjevanje Ustave, ne internih pravilnikov ali navodil nadrejenih, razen, če so usklajeni z Ustavo Republike Slovenije kot ustavna navodila zaposlenemu.

(2) Vsaka škoda, tako materialna kot nematerialna, povzročena Družini ali njenim članom s protiustavnim ravnanjem uradnika, je podlaga za uveljavljanje odškodninske odgovornosti neposredno od povzročitelja in institucije, v skladu s 26. členom Ustave.

 

 

POGLAVJE IV

Reševanje sporov in pristojnost

 

10. Člen
    (Notranja Arbitraža)

(1) Vsa notranja vprašanja, razmerja in spore rešujejo polnoletni člani Družine na podlagi medsebojnega spoštovanja in soglasja. Njihova enotna volja predstavlja najvišjo notranjo avtoriteto.

 

11. Člen
    (Zunanji Spori in Končna Instanca)

(1) V primeru spora z državo, njenimi organi ali drugimi sekundarnimi pravnimi osebami, ki zadeva temeljne ustavne in človekove pravice, varovane s tem Zakonom, Družina po izčrpanju domačih pravnih sredstev priznava Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) kot edino legitimno končno instanco za presojo.

 

 

12. Člen
    (Nepristojnost Ustavnega Sodišča Republike Slovenije)

(1) Ustavno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za presojo veljavnosti ali ustavnosti tega Zakona, saj ta Zakon predstavlja neposredno izvršitev Ustave same. Ustavno sodišče ne more presojati o veljavnosti svojega lastnega vira legitimnosti.

(2) Ustavno sodišče prav tako ni pristojno za presojo veljavnosti ustanovnega akta Družine – veljavno sklenjene zakonske zveze, potrjene z javno listino – saj ta dejanja spadajo v domeno temeljnih življenjskih in statusnih razmerij, ki jih država lahko le priznava.

(3) Fiktivna Pravna Osebnost (država) nima človekovih pravic in zato ne more biti pritožnica ali tožnica pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v sporu proti Primarni Pravni Osebnosti (Družini).

 

 

POGLAVJE V

Končne določbe

 

13. Člen
    (Objava in Veljavnost)

(1) Ta Zakon je javno objavljen v Družinskem uradnem listu, ki je trajno dostopen na spletni strani: [Vstavite naslov spletne strani].

(2) V skladu z načelom javnosti pravnih aktov, kot ga določa 154. člen Ustave Republike Slovenije, ta Zakon začne veljati in se uporabljati z dnem objave.

(3) Z dnem objave se šteje, da so vse fizične in pravne osebe v Republiki Sloveniji, vključno z državo in njenimi organi, seznanjene z obstojem in vsebino tega Zakona. Pravni izgovor nepoznavanja ni veljaven.

 

14. Člen

(Trajnost in spremenljivost)

(1) Ta Zakon je trajen temeljni akt Družine, ki razglaša njene neodtujljive, z Ustavo varovane pravice.

(2) Spremembe in dopolnitve tega Zakona se lahko sprejmejo izključno s soglasno voljo vseh polnoletnih članov Družine.

 

15. Člen

(Načelo subsidiarnosti javnega interesa)

(1) Primarni javni interes je ohranjanje avtonomije, integritete in blaginje Družine kot temeljne celice družbe. Vsak drug javni interes, ki ga razglasi država, je sekundaren in podrejen temu primarnemu interesu.

(2) Država ali katerakoli njena institucija, ki želi omejiti ustavne pravice Družine ali njenih članov na podlagi "javnega interesa", nosi polno dokazno breme. Dokazati mora, da:

1. a) Obstaja neposredna in resna grožnja temeljnim pravicam drugih oseb, ki je ni mogoče odvrniti drugače.
2. b) Predlagani ukrep je nujen, sorazmeren in najmanj invaziven možen ukrep za zaščito teh pravic.

(3) Splošna ali statistična grožnja (npr. javnozdravstvena, ekonomska, varnostna) ne zadostuje kot podlaga za omejevanje temeljnih pravic Družine, ki so ji zagotovljene z Ustavo.

 

16. Člen

(Nedotakljivost telesne in duševne integritete)

(1) Vsak član Družine ima absolutno in neodtujljivo pravico do samostojnega odločanja o svojem telesu, zdravju in življenju. Ta pravica vključuje svobodno izbiro glede preventivnih in kurativnih zdravstvenih postopkov, cepljenj, terapij in načinov zdravljenja.

(2) Vsak akt, predpis ali ukrep države, ki pogojuje uveljavljanje temeljnih ustavnih pravic (kot so pravica do dela, svoboda gibanja, pravica do izobraževanja, udeležba v javnem življenju) s privolitvijo v zdravstveni postopek, se šteje za protiustavno izsiljevanje in neposreden napad na človekovo dostojanstvo (21. člen Ustave) ter na avtonomijo Družine (53. člen Ustave).

(3) Družina kot celota, na podlagi soglasne odločitve Družinskega sveta, zavrača vsakršen poskus državnih organov, da bi pogojevali njeno delovanje ali uveljavljanje pravic njenih članov z izpolnjevanjem zdravstvenih pogojev, ki niso posledica njene svobodne in suverene odločitve.

 

17. Člen

(Nedotakljivost temeljnih pravic v izrednih razmerah)

(1) Družina priznava, da lahko v skladu s 16. členom Ustave v primeru vojnega ali izrednega stanja pride do začasne omejitve nekaterih pravic. Vendar pa Družina, kot suverena entiteta, poudarja in se sklicuje na absolutne omejitve, ki jih ta isti člen nalaga državi.

(2) Ne glede na kakršnekoli razglašene izredne razmere, vojno stanje ali epidemijo, so za Družino in vse njene člane naslednje pravice, ki jih jamči Ustava, absolutno in v nobenem primeru nedotakljive:

17. a) Nedotakljivost človekovega življenja (17. člen).
18. b) Prepoved mučenja in nečloveškega ravnanja (18. člen).
19. c) Varstvo človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen).
20. d) Svoboda vesti (41. člen).
21. e) Vsa temeljna načela pravne države v kazenskem pravu (27., 28., 29. člen).

Vsak ukrep države, ki bi posredno ali neposredno kršil te pravice, Družina šteje za ničen in nezavezujoč ter za najhujšo obliko protiustavnega delovanja.

(3) Za vsako omejitev drugih ustavnih pravic (kot so svoboda gibanja (32. člen), pravica do zasebnosti in družinskega življenja (53. člen), pravica do dela (49. člen), svoboda zbiranja in združevanja (42. člen)), mora država Družini kot primarni pravni osebi, ne le javnosti na splošno, neposredno in nedvoumno dokazati, da so izpolnjeni vsi ustavni pogoji iz 16. člena, in sicer:

1. a) Da je bilo izredno stanje formalno in ustavno skladno razglašeno.
2. b) Da obstaja neposredna in eksistencialna grožnja, ki upravičuje omejitev.
3. c) Da je predlagani ukrep nujen, sorazmeren in časovno omejen z natančno določenim rokom prenehanja veljavnosti

 

(4) V primeru, da država ne izpolni dokaznega bremena iz prejšnjega odstavka, Družina na podlagi svoje ustavno varovane suverenosti (53. člen) in pravice do samoupravnega združevanja (145. člen) ne priznava veljavnosti takšnih omejitev zase in za svoje člane. Šteje jih za nezakonit in protiustaven poseg v svojo avtonomijo in bo delovala v skladu s temeljnimi ustavnimi pravicami, kot da omejitve ne obstajajo.

 

 

18. Člen

(Pristojnost za razlago in reševanje sporov)

(1) Avtentično razlago določb tega Zakona podaja izključno Družinski svet Družine Brelih. Ta Zakon je izraz notranje avtonomije suverene pravne osebe, zato ga zunanji, sekundarni organi ne morejo razlagati.

(2) Ker ta Zakon predstavlja neposredno izvrševanje in kodifikacijo ustavnih pravic, državni organi, vključno z rednimi sodišči in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, niso pristojni za presojo njegove vsebine. S tem bi namreč presojali o veljavnosti Ustave same, kar presega njihove pristojnosti.

(3) V primeru spora med Primarno Pravno Osebnostjo "Družina Brelih" in državo kot sekundarno pravno osebo, kjer država poskuša uveljaviti svoje zakone in predpise v nasprotju z ustavnimi pravicami, ki jih ta Zakon ščiti, Družina ne priznava pristojnosti nobenega notranjega državnega organa. Vsak tak spor se šteje za spor med dvema pravnima osebama.

(4) Kot edino legitimno zunanjo instanco za reševanje spora iz prejšnjega odstavka Družina priznava Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), saj fiktivna država (država) nima človekovih pravic in zato pred tem sodiščem ne more nastopiti kot tožnik proti Primarni Pravni Osebnosti (Družini).

 

 

POGLAVJE VI

Suverenost družine v razmerju do javnega interesa

19. Člen

(Varstvo pred digitalno prisilo in nedotakljivost biometričnih podatkov)

(1) Družina zavrača vsakršno obliko pogojevanja dostopa do temeljnih javnih storitev – vključno z zdravstvom, izobraževanjem, socialnim varstvom, upravnimi postopki in finančnimi storitvami – z obvezno uporabo digitalnih osebnih izkaznic, biometričnih podatkov (prepoznava obraza, prstni odtis), ali z obvezno namestitvijo in uporabo državnih mobilnih aplikacij.

(2) Vsak tak poskus pogojevanja se šteje za protiustaven napad na človekovo dostojanstvo (21. člen), zasebnost (35. člen), enako varstvo pravic (14. člen) in avtonomijo Družine (53. člen). Vsak tak predpis je za Družino ničen in nezavezujoč.

20. Člen

(Načelo ljudske suverenosti pri digitalizaciji)

(1) Noben zakon, predpis ali ukrep, ki bi na sistemski ravni uvajal obvezno biometrično identifikacijo ali digitalno identiteto kot pogoj za polno uveljavljanje pravic, ne more biti sprejet brez predhodne potrditve na vseslovenskem referendumu, ki je izveden v skladu z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi, in na katerem je izražena jasna večinska volja ljudstva.

(2) Enostranski pogoji s strani države, ki niso izraz volje ljudstva, so za Družino neveljavni.

 

21. Člen

(Obvezna enakovredna alternativa in odgovornost za prisilo)

(1) Država in vse javne institucije so dolžne za vsako digitalno storitev trajno zagotoviti enakovredno, dostopno, brezplačno in uporabniku prijazno analogno (nedigitalno) alternativo. To vključuje, a ni omejeno na, osebno poslovanje na okencu, poslovanje preko navadne pošte in telefona.

(2) Prisila in pogojevanje v kakršnikoli obliki sta prepovedana. Vsako dejanje uradne osebe ali institucije, ki članu Družine omeji, zavrne ali oteži dostop do storitve zaradi neuveljavljanja digitalne prisile, je kaznivo dejanje in podlaga za takojšnjo osebno odškodninsko odgovornost povzročitelja.

 

 

POGLAVJE VII

Digitalna suverenost in avtonomija

 

Uvodna določba

To poglavje temelji na načelih, opredeljenih v strateškem dokumentu "VARUH: Bela knjiga digitalizacije" (Resolucija ReAPK26–31), in predstavlja operativno zavezo Družine k zaščiti svoje digitalne suverenosti v skladu z Ustavo RS in veljavnim evropskim pravnim redom (GDPR, eIDAS 2.0).[1]

 

22. Člen

(Načelo ločenosti med državo in digitalnim domom)

(1) Družina deluje po načelu: 

- Digitalizacija države – DA

- Digitalizacija državljana – NE.

 

(2) Zasebne elektronske naprave članov Družine (pametni telefoni, osebni računalniki) se štejejo za "DIGITALNI DOM" in so kot takšne razširitev ustavno varovane nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave) in zasebnosti (35. člen Ustave).

(3) Država ali katerakoli javna ali zasebna institucija nima pravice vstopiti v "digitalni dom" članov Družine, kar vključuje zahtevo po namestitvi aplikacij, daljinski dostop ali pregled vsebine, brez izrecnega sodnega naloga, ki je izdan za konkretno kaznivo dejanje.

 

23. Člen

(Edini državni nosilec digitalne identitete in odgovornost države)

(1) Edini uradni, varen in zakonsko priznan nosilec državne digitalne identitete je nadgrajena pametna kartica (osebna izkaznica), ki deluje kot varen element (Secure Element), ločen od osebnih naprav.

(2) Država nosi polno pravno, finančno in varnostno odgovornost za delovanje in varnost celotne državne digitalne infrastrukture, vključno s pametnimi karticami in mrežo javnih digitalnih terminalov. Prenašanje teh stroškov in tveganj na Družino je prepovedano.

(3) Uporaba mobilnih aplikacij za namen državne digitalne identitete je izključno prostovoljna in ne sme biti pogoj za dostop do nobene javne storitve.

 

 

24. Člen

(Pravica do nepriključenosti in enakovredna analogna pot)

(1) Vsak član Družine ima absolutno in neodtujljivo pravico do nepriključenosti. To je pravica, da ne uporablja digitalnih storitev in zasebnih naprav za interakcijo z državo, ne da bi bil zaradi tega diskriminiran, finančno oškodovan, kaznovan ali izključen iz družbe.

(2) Država je za vsako digitalno javno storitev dolžna trajno zagotoviti polno delujočo in enakovredno analogno pot (osebni obisk, papirni obrazci, pošta). Analogna pot ne sme biti bistveno počasnejša, dražja ali administrativno bolj zapletena od digitalne. Vsaka oblika "mehke prisile" (soft coercion), ki bi oteževala analogno pot, se šteje za kršitev načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave).

 

25. Člen

(Prepoved sistemske integracije podatkovnih baz in primat nadzora Družine)

(1) Družina izrecno zavrača in prepoveduje avtomatsko integracijo in povezovanje različnih državnih podatkovnih baz (npr. davčnih, zdravstvenih, socialnih, policijskih) v enoten, vseobsegajoč profil člana Družine.

(2) Vsak prenos osebnih podatkov med različnimi državnimi institucijami mora imeti specifično, nedvoumno in vnaprej podano privolitev člana Družine ali pa mora temeljiti na izrecni sodni odredbi. Praksa samovoljne izmenjave podatkov "brez privolitve" se šteje za sistemski pravni kriminal.

(3) Primarno pristojnost za nadzor nad zakonitostjo in ustavnostjo obdelave osebnih podatkov svojih članov izvaja Družina sama preko Družinskega sveta. To nadzorno funkcijo Družina izvaja neposredno z uveljavljanjem pravic, ki jih vsakemu članu kot posamezniku podeljuje Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Sklicevaje se na:

• Pravico do dostopa (Člen 15 GDPR),
• Načelo transparentnosti (Člen 5(1)(a) GDPR) in
• Odgovornost upravljavca (Člen 5(2) in 24 GDPR),

je vsaka državna institucija, kot upravljavec podatkov, brez odlašanja in v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, dolžna Družini na njeno zahtevo nemudoma in v celoti omogočiti ali dati uradni izpis za vpogled v vse evidence o obdelavi podatkov njenih članov, vključno z namenom obdelave, pravno podlago in vsemi prejemniki podatkov. Družina ne prenaša te suverene nadzorne funkcije na noben zunanji organ.

 

26. Člen

(Potrditev veljavnosti in registracija)

(1) Ta Zakon razglašata ustanovna člana žena Aleksandra in mož Tomaž iz Družine Brelih, katerih lastnoročna podpisa, ki sta temelj te Primarne Pravne Osebnosti, sta shranjena in trajno arhivirana v matičnem registru Republike Slovenije.

(2) Datum sklenitve ustanovnega akta (zakonske zveze): [Datum poroke] 19 maj 1962

(3) Registrska številka Primarne Pravne Osebnosti (PPO): reg. številka o sklenjeni zakonski zvezi: P00366016

(4) Izdajatelj javne listine (priča registracije) je državni organ Upravna enota Idrija, uradna registracijska listina je izdana s strani uradne osebe: Medved Melita in podpisana z dne 19.9.2025,

 

Objavljeno v Družinskem uradnem listu,

Dne: [Datum objave tega Zakona na spletu]

 

 

 

A N E K S I

Št. 1 k zakonu primarne pravne osebnosti

"Družina [priimek]"

 

Pravilnik o finančnem poslovanju in upravljanju premoženja – (PFPUP)

 

 

Finančni red in upravljanje premoženja

 

Člen A

Pomen izrazov v tem Aneksu

V tem Aneksu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

Primarna pravna osebnost: Družina [Priimek] kot enotna in trajna pravna entiteta, ki je nosilec resničnih vrednosti (delo, znanje, premoženje).

Sekundarna pravna oseba: registrirana pravna oblika (d.o.o., s.p., društvo, zavod, fizična oseba z dejavnostjo), ki deluje kot tehnični upravljavec premoženja Primarne pravne osebnosti.

Centralna zakladnica: skupni račun Družine, na katerega se stekajo vsi prihodki in iz katerega se pokrivajo skupni stroški.

 

Plačilni račun člana: osebni račun posameznega člana Družine, na katerega se nakazujejo sredstva iz Centralne zakladnice za osebno porabo.

Družinski svet: najvišji odločujoči organ Družine, sestavljen iz vseh polnoletnih članov Družine, pristojen za sprejem sklepov o premoženju in finančnem redu.

Velika Ločitev (Great Separation): pravno in dejansko razlikovanje med resnično vrednostjo Primarne pravne osebnosti ter formalno registrsko lupino Sekundarne pravne osebe.

 

Člen 1

Temeljna načela

 

(1) Finančno poslovanje Družine temelji na načelih odgovornosti, preglednosti, solidarnosti, varčnosti, dolgoročne blaginje vseh članov ter suverene ekonomske avtonomije.

(2) Vse premoženje, ustvarjeno z delom članov Družine, pripada Primarni pravni osebnosti "Družina [Priimek]", ne glede na formalni vpis v zemljiške knjige, registre ali evidence.

(      3) Sekundarne pravne osebe imajo vlogo začasnih upravljavcev premoženja, nikoli pa lastnikov. Njihova funkcija je izključno tehnične in administrativne narave.

(4) Ta Aneks uveljavlja Veliko Ločitev med resnično vrednostjo (delo, znanje, premoženje) in fiktivno lupino (registrska številka), ki ostane v pravni sferi države.

Člen 2

Struktura finančnega sistema

 

(1) Finančni sistem Družine je sestavljen iz dveh ravni:

1. Centralna zakladnica – skupni račun za prihodke in skupne stroške;
2. Plačilni računi članov – osebni računi, na katere se nakazujejo sredstva za osebno porabo, skladno s sklepom Družinskega sveta.

(2) Banka, pri kateri so odprti računi, je zgolj zunanji pogodbeni izvajalec finančnih storitev.

 

Člen 3

Notranji finančni red

 

(1) Upravljanje financ se izvaja izključno v skladu s tem Aneksom in sklepi Družinskega sveta. Poslovni dogodki v nasprotju s temi pravili se štejejo za družinska protipravna dejanja v tem notranjem finančnem redu.

(2) Nakupi ali obveznosti, ki presegajo vnaprej določen znesek (npr. 500 EUR), morajo biti predhodno odobreni s sklepom Družinskega sveta.

(3) Pred začetkom vsakega gospodarskega leta mora biti pripravljen in odobren okvirni ali predvideni letni finančni načrt ter program družinskega dela vezan na že predvidene in znane situacije.

(4) Nepredvidene situacije s morajo evidentirati ločeno in se upoštevajo v prihodnjem finančnem načrtu kot dejstva, ki so neprevedenosti povzročila.

 

Člen 4

Prekvalifikacija premoženja

(1) Dejansko premoženje Primarne pravne osebnosti "Družina [Priimek]" obsega, ne glede na formalne vpise:

1. a) nepremičnine [natančen opis],
2. b) vozila [natančen opis],
3. c) finančna sredstva [št. računov ipd.],
4. d) intelektualno lastnino [blagovne znamke, patenti],
5. e) delovno znanje, veščine in izkušnje članov Družine.

 

(2) Z objavo tega Aneksa v Družinskem uradnem listu se upravljanje s premoženjem prenaša iz sekundarnih pravnih oseb v neposredno upravljanje Družine.

(3) V izvršilnih postopkih se šteje, da je Družina kot tretja oseba imetnik lastninske pravice na premoženju. Rubež ali poseg v to premoženje pomeni protipraven in nezakonit poseg v lastnino suverene pravne osebe.

 

Člen 5

Pooblastila za upravljanje

(1) Direktor in direktorica Družine ([ime in priimek zakoncev]) sta skupna pooblaščena upravitelja Centralne zakladnice in vseh finančnih zadev.

(2) Odločitve o nakazilih za skupne stroške veljajo le, če ju podpišeta oba.

(3) Družinski svet lahko z odločitvijo dodeli dodatna pooblastila za upravljanje posameznih plačilnih računov.

Člen 6

Strategija prehoda

 

(1) V primeru, da je sekundarna pravna oseba obremenjena (npr. dolgovi, državni delež), se:

1. ne zapira neposredno, da se preprečijo državne intervencije,
2. ustanovi nova, neobremenjena pravna oseba (lahko v sodelovanju z drugo suvereno Družino),
3. prenese dejavnost na novo entiteto z ustrezno pogodbo (know-how, stranke),
4. stara entiteta zmanjša na minimalne stroške, dokler ni smiselna njena ugasnitev ali odkup.

(2) Namen je ohraniti resnično vrednost pri Primarni pravni osebi in državi prepustiti prazno formalno lupino.

 

Člen 7

Splošne določbe

(1) Ta Aneks je sestavni del Družinskega zakona Družine [Priimek] in začne veljati z dnem objave v Družinskem uradnem listu.

(2) Spremembe Aneksa so možne samo s soglasno odločitvijo vseh članov Družinskega sveta.

(3) Za vprašanja, ki niso urejena s tem Aneksom, veljajo določbe Družinskega zakona in sklepi Družinskega sveta.

 

Člen 8

Najboljši interes otroka kot najvišji princip družine

(1) Najboljši interes otroka je najvišji in prevladujoči princip pri vseh odločitvah in dejanjih Družine [Priimek], ki se nanj nanašajo. To načelo izhaja iz 3. člena Konvencije o pravicah otrok (KPO), 24. člena Listine temeljnih pravic Evropske unije in 36. člena Ustave Republike Slovenije.

(2) V primeru, ko obstaja konflikt med drugimi interesi (vključno z ekonomskimi, ideološkimi ali osebnimi interesi staršev ali drugih članov Družine), vedno pretehta najboljši interes otroka.

(3) Pri ugotavljanju najboljšega interesa otroka Družinski svet upošteva:

1. Otrokovo starost, zrelost in sposobnost razmišljanja.
2. Otrokovo mnenje, ki mu ga izraža v vseh zadevah, ki se ga nanašajo, v skladu z 12. členom KPO.
3. Potrebo po varnem, ljubečem in stabilnem družinskem okolju, ki je nujno za njegov fizični, duševni, moralni, duhovni in socialni razvoj.
4. Otrokovo pravico do izobraževanja, zdravja, svobode izražanja in dostopa do informacij.

(4) Ta člen ne krši suverene avtonomije Družine, temveč jo določa in omejuje z najvišjo moralo in pravico. Suverenost Družine ni absolutna in ne more biti uporabljena za kršitev temeljnih pravic njenih najranljivejših članov – otrok.

(5) V primeru suma kršitve tega člena ima vsak član Družine, vključno z otrokom, pravico zahtevati takojšnjo obravnavo zadeve na seji Družinskega sveta.

(6) V primeru razlike ali konflikta med določbami tega Družinskega zakona in katerim koli pozitivnim zakonom Republike Slovenije (vključno z Družinskim zakonikom), se v zadevah, ki se tičejo otroka, uporablja ta člen, saj temelji na mednarodno priznanih pravicah, ki so po 8. členu Ustave RS neposredno uporabljive in imajo prednost pred domačimi zakoni.

 

Opomba: Pojasnilo k 8. členu

Zakonska podlaga: Člen temelji na mednarodno priznanih pravicah, ki so po 8. členu Ustave RS neposredno uporabljive in imajo prednost pred domačimi zakoni.

Ravnovesje: Člen ne zmanjšuje starševske avtoritete (kot jo zagotavljata 5. člen KPO in 36. člen URS), temveč jo postavlja v okvir najboljšega interesa otroka. Starši so naravni skrbniki, vendar njihove odločitve morajo biti usmerjene k dobrobiti otroka.
Operativnost: Člen daje otroku pravico do izražanja mnenja in zagotavlja mehanizem za vložitev pritožbe (točka 5), kar preprečuje zlorabe znotraj "suverene" entitete.

Usklajenost z duhom družinskega zakona: Člen izpolnjuje priporočilo iz "UVOD V DRUŽINO", ki poudarja, da je za polno razvitost otroka potreben ljubeči dom, in se sklicuje na mednarodne dokumente, ki ščitijo otroke.

Priloga 1:

Vzorec sklepa Družinskega sveta

Sklep o sprejetju Aneksa I k Družinskemu zakonu

Družinski svet Družine Brelih, na podlagi [navedite člen Družinskega zakona] sprejeme:

S K L E P

Sprejme Aneks I k Družinskemu zakonu Družine [Priimek], Finančni red in upravljanje premoženja, v celoti.

• Določa, da Aneks I začne veljati z dnem objave v Družinskem uradnem listu.
• Pooblašča direktorja in direktorico Družine za izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavitev tega sklepa.

 

Sprejeto na seji Družinskega sveta, dne 3. 9. 2025
Uradni list družinskega portala Družine Brelih: dne: 5. 9. 2025

 

Aleksandra Erjavec

Uradna zastopnica družine Brelih

 

 

Tomaž Brelih

Uradni zastopnik družine Brelih

 

 

 

Priloga 2

Vzorec pogodbe med družinama

 

DOGOVOR

Soglasje o sodelovanju med Primarnima pravnima osebnostma sklenjena med:

Družina [Priimek A], [naslov], kot Primarna pravna osebnost, zastopana po [ime in priimek], v nadaljevanju »Družina A«,

Družina [Priimek B], [naslov], kot Primarna pravna osebnost, zastopana po [ime in priimek], v nadaljevanju »Družina B«.

 

1. člen

(Predmet)

Stranki, kot samostojni in neodvisni družini se dogovorita za sodelovanje pri [natančen opis dejavnosti].

 

1. člen

(Plačilo in pogoji)

Cena storitev znaša [znesek] EUR. Plačilo se izvede prek Centralnih zakladnic obeh družin, skladno z notranjimi finančnimi pravili.

 

3. člen

(Pravni okvir)

Sporazum temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Stranki ravnata po svojih Družinskih zakonih in pripadajočih aneksih. V primeru spora je pristojno častno sodišče Družinskega sveta Družine [izbira družine].

 

3. člen

(Veljavnost)

Listina začne veljati z dnem podpisa.

 

[Podpis Družine A] [Datum]

[Podpis Družine B] [Datum]

 

ANEKS II

k Družinskemu zakonu Družine [Priimek]

 

 

Zaščita otrok in osebna

odgovornost državnih institucij

(ZOOODI)

 

Člen 1

Primarna odgovornost družine za zaščito otrok

(1) Družina [Priimek] kot Primarna pravna oseba ima izključno in primarno odgovornost za varstvo svojih članov, zlasti otrok, pred vsemi zunanjimi grožnjami, vključno z morebitnimi nezakonitimi ali protiustavnimi dejanji državnih organov, ustanov in njihovih uradnikov.

(       2) Vsi stiki med državnimi institucijami in člani Družine potekajo izključno preko legitimnega zastopnika Družine. Posamezni člani Družine niso pravni subjekt za komunikacijo z državnimi organi glede zadev, ki se tičejo Družine kot celote.

 

Člen 2

Komunikacija z državnimi institucijami

(1) Vse pisne in ustne komunikacije med državnimi institucijami (npr. šole, CSD, policija, socialne službe, FURS) in Družino [Priimek] se morajo usmerjati izključno na naslov Družine in njenega legitimnega zastopnika (direktorja/direktorico).

(2) Vsaka komunikacija, usmerjena neposredno na posameznega člana Družine v zadevah, ki se tičejo Družine, se šteje za neveljavno in za protipravno vmešavanje v notranje zadeve Primarne pravne osebe.

 

Člen 3

Ugotovitev kršitve in izdaja odločbe Družine

(1) Če Družinski svet ugotovi, da je državni organ, ustanova ali njen uradnik s svojim dejanjem ali opustitvijo kršil pravice Družine ali njenih članov (npr. nezakonito vmešavanje v izobraževanje, diskriminatorni ukrepi, kršitev zasebnosti, morebitno nasilje), izda Družina Odločbo o ugotovitvi kršitve.

(2) Odločba je pravni akt Primarne pravne osebe "Družina [Priimek]" in vsebuje:

1. Opis dejanja kršitve
2. Pravno podlago kršitve (npr. 17., 18., 19., 20., 21., 35., 36., 41., 49., 53., 120., 153. člen Ustave RS; 3., 12., 16. člen Konvencije o pravicah otrok (KPO)*).
3. Sklep o ugotovitvi kršitve.
4. Zahtevek za odpravo kršitve in prenehanje protipravnega ravnanja.
5. Zahtevek za povračilo škode na podlagi 26. člena Ustave RS.

 

Člen 4

Vložitev odločbe za izvršbo in zahtevek za odškodnino

(1) Odločbo o ugotovitvi kršitve Družina vloži pri izvršilni službi (npr. FURS) za izvršbo zoper odgovorno ustanovo (npr. Ministrstvo za šolstvo, Policijska uprava) in/ali zoper osebno odgovornega uradnika.

(2) Zahtevek za povračilo škode se izdela v skladu s 26. členom Ustave RS in se vroči neposredno ustanovi in/ali uradniku.

(3) Znesek odškodnine se določi glede na težo kršitve, povzročeno materialno in nematerialno škodo ter zahtevano odpravo posledic.

 

Člen 5

Osebna odgovornost uradnika in ustanove

(1) Uradnik, ki pri opravljanju službe krši Ustavo ali zakon, je po 26. členu Ustave RS osebno in materialno odgovoren za povzročeno škodo.

(2) Ustanova, za katero uradnik deluje, je po 26. členu Ustave RS odgovorna za škodo, ki jo uradnik povzroči z dejanjem ali opustitvijo pri opravljanju službe.

(3) Družina zahteva, da se osebna odgovornost ugotovi in izmeri na podlagi petega odstavka 15. člena Ustave RS (neposredna uporaba človekovih pravic) in 26. člena Ustave RS (povračilo škode).

 

Člen 6

Sankcije za uradnike

(1) Poleg finančne odškodnine Družina v sklepu svoje Odločbe predlaga ustrezne notranje (disciplinske) in pravne sankcije za uradnika, ki je kršil Ustavo.

(2) Predlog za sankcije se izdela v skladu s Kazenskim zakonikom (KZ-1 RS) in notranjimi predpisi ustanove. Primeri sankcij vključujejo:

1. Prenehanje delovnega razmerja.
2. Kazensko ovadbo za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen Kazenskega zakonika RS).
3. Državljansko pravno odgovornost.

 

Člen 7

Vloga sodišča

(1) Ta Aneks temelji na načelu druge samouprave (145. člen Ustave RS) in neposredne uporabe ustavnih pravic (15. in 153. člen Ustave RS).

(2) Sodišče ni vpleteno v postopek ugotavljanja kršitve po tem Aneksu, saj gre za notranji pravni postopek Primarne pravne osebe "Družina [Priimek]" zoper sekundarno pravno osebo "Država".

(3) Če ustanova ali uradnik v določenem roku ne izpolnita zahtevkov iz Odločbe Družine, ima Družina pravico vložiti tožbo za izvršitev in odškodnino ter uveljaviti svoje pravice pred sodiščem kot zadnje pravno sredstvo.

Člen 8

Splošne določbe

(1) Ta Aneks je sestavni del Družinskega zakona Družine [Priimek] in začne veljati z dnem objave v Družinskem uradnem listu.

(2) Spremembe tega Aneksa so mogoče le s soglasjem vseh članov Družinskega sveta.

 

 

Ključne informacije k Aneksu

 

o členih, ki jih uporabite v navedbah kršitev v času, ko ugotavljate morebitne kršitve in pišete družinski zapisnik na podlagi ANEKSA III Zaščita otrok in odgovornost državnih institucij (ZOODI)

 

 

 

Konvencije o pravicah otrok (KPO)

 

2. člen KPO

Najboljši interes otroka

Vsebina: Ta člen določa, da "najboljši interes otroka mora biti eden od glavnih premislekov pri vseh ukrepih, ki se nanj nanašajo, ne glede na to, ali jih izvajajo zasebni ali javni socialni zavodi, sodišča, upravni organi ali zakonodajni organi".

Pomen: To je eden najpomembnejših in najbolj vplivnih členov Konvencije. Uveljavlja najboljši interes otroka kot najvišji in prevladujoči princip pri vseh odločitvah, ki se dotikajo otrok. To pomeni, da morajo vse države in institucije (vključno z družinskimi sveti, kot je predlagano v Aneksu I) v vsakem primeru najprej premisliti, kaj je najboljše za otroka.

To je temelj, na katerem smo zgradili Člen 8 v Aneksu I, ki izrecno uveljavlja ta princip kot najvišji v Družinskem zakonu Družine [Priimek].

 

12. člen KPO

Spoštovanje mnenja otroka

Vsebina: Ta člen pravi, da ima otrok, ki je sposoben oblikovati lastna mnenja, pravico, da mu ta mnenja upoštevajo v vseh zadevah, ki se ga nanašajo. Pravica se uveljavlja v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo.

Pomen: Otrok ni pasivni sprejemnik odločitev, temveč dejaven udeleženec. Družina in država morata aktivno poslušati, kaj otrok misli in čuti. To je ključno za njegovo samospoznanje in spoštovanje njegove osebnosti.

Ta člen je eksplicitno vključen v točko (3b) Člena 8 v Aneksu I, ki določa, da mora Družinski svet upoštevati mnenje otroka.

16. člen KPO

Pravica do zasebnosti

Vsebina: Otrok ima pravico do spoštovanja svoje zasebnosti, doma, dopisovanja in častnosti. Noben otrok ne sme biti podvržen samovoljnemu ali nezakonitemu posegu v njegovo zasebnost, dom ali dopisovanje, niti napadom na njegovo častnost ali ugled.

Pomen: Ta člen ščiti otrokovo zasebno življenje in njegovo osebno prostor. To vključuje tudi zaščito pred nezakonitim zbiranjem osebnih podatkov o njem.

Povezava z našim pogovorom: Čeprav ni eksplicitno naveden v Aneksu I, ta člen podpira splošno načelo nedotakljivosti družinskega življenja, ki ga zagovarjata tako 53. člen Ustave RS kot 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, na katera se sklicujeta dokumenta.

Konvencija o pravicah otrok (KPO) je eden najpomembnejših mednarodnih dokumentov, ki varuje pravice otrok. Spodaj podrobneje pojasnjujem pomen tistih členov, ki so ključni za našo temo in ki so bili že omenjeni (3., 12., 16.), ter dodajam še nekaj pomembnih členov, ki so pomembni za celovito zaščito otrok.

 

19. člen

Zaščita pred nasiljem

 

Besedilo člena: "Države udeleženke sprejmejo vse primerno zakonske, administrativne, socialne in izobraževalne ukrepe za zaščito otroka pred vsemi oblikami fizičnega ali duševnega nasilja, zlorabe, zanemarjanja, zlorabe varstva ali okvarjena, med katerim je tudi nasilje v družini."

Pomen in vloga: Ta člen jasno določa, da ima otrok pravico do varnega in varnega okolja, tudi znotraj družine. Država ima pozitivno obveznost (kot je omenjeno v "UVOD V DRUŽINO") za aktivno zaščito otroka.

Praktični pomen: To je temelj za ukrepanje državnih organov (npr. socialne službe) v primeru suma zlorabe ali zanemarjanja. Čeprav družina uveljavlja suverenost, ta člen zagotavlja, da država mora poseči, kadar obstaja resnična grožnja otrokovemu življenju in zdravju.

 

28. in 29. člen

Pravica do izobraževanja

 

28. člen: Priznava otroku pravico do izobraževanja. Obvezno in brezplačno osnovno izobraževanje mora biti dostopno vsem.
29. člen: Določa, da naj izobraževanje spodbuja popoln razvoj otrokove osebnosti, talentov in sposobnosti ter spoštovanje človekovih pravic, narave in drugih kultur.

Pomen in vloga: Izobraževanje je temelj za otrokovo prihodnost. 29. člen posebej poudarja, da izobraževanje ne sme biti zgolj tehnično, temveč mora vzgojiti odgovornega in spoštljivega državljana.

Praktični pomen: Starši imajo pravico izbirati vrsto izobraževanja za svojega otroka (npr. javno ali zasebno šolo), vendar ne morejo otroka popolnoma izvzeti iz obveznega izobraževanja. Družina mora zagotoviti, da otrok dobi ustrezno izobraževanje, ki je v skladu z 29. členom.

Člene KPO je mogoče učinkovito vključiti v Aneksu III v smislu posebne družinske razprave predvsem Zaščita otrok in odgovornost državnih institucij, ki sem ga predlagal.

Zlasti členi 3., 12., 16. in 19. dodajo globino in mednarodno pravno podlago za mehanizem, s katerim Družina [Priimek] uveljavlja pravice svojih najmlajših članov in hkrati omejuje morebitne samovoljne posege države in njenih uradnikov v izobraževalni, zdravstvenih, športnih in drugih ustanovah, skozi katere poteka zunanja vzgoja vaših otrok.

 

 

 

 

 

[1] Vir: VARUH – BELA KNJIGA DIGITALIZACIJE:   https://tinyurl.com/37sexras